Prostorsko načrtovanje

Prostorsko načrtovanje je tesno povezano z načrtovanjem razvoja občine. Pri tem pa je treba usklajevati državne, regionalne in občinske interese.

S prostorskim načrtovanjem želimo ustvariti funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje, v katerem imamo ljudje primerne pogoje za bivanje, delo in rekreacijo. Namen urejanja prostora je torej v zagotavljanju skladnega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja. To vključuje tudi skladen razvoj poselitve in ustrezno razporeditev različnih dejavnosti (npr. stanovanjska naselja, poslovne in proizvodne cone, območja intenzivne kmetijske predelave, itd.) v prostoru.

Da bi tudi prihodnjim generacijam zagotavljali enake, oziroma boljše, razmere za bivanje, delo in razvoj, so za uresničevanje tega cilja pomembni predvsem premišljena raba prostora, varčna raba naravnih virov, varovanje okolja in zmanjševanje čezmernih vplivov nanj ter varstvo kulturne in naravne dediščine.

Osnovno vodilo nas, ki skrbimo v skladu s področno zakonodajo za pravilno in pravočasno izvedbo občinskih prostorskih aktov, je, da morajo biti le-ti razumljivi in jasni ter da temeljijo na sodobnih spoznanjih o prostoru oz. okolju.

Osnovni zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, tako da določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem, je Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Ta zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema.

Zakon definira prostorsko načrtovanje kot interdisciplinarno dejavnost, s katero se na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine načrtuje posege v prostor in prostorske ureditve.

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Posege v prostor in prostorske ureditve je treba načrtovati tako, da se omogoča:

• trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč,

• kakovostne bivalne razmere,
• prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru,
• prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega,
• ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora,
• sanacijo degradiranega prostora,
• varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave,
• celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino,
• zagotavljanje zdravja prebivalstva,
• funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter
• obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu.

Zakon pravi, da je občina pristojna za:

• določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine,
• določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in
• načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

Prostorske ureditve se načrtujejo s prostorskimi akti. S prostorskimi akti, ki so lahko državni, občinski in medobčinski, se določajo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji in merila za njihovo izvedbo. Državna prostorska akta sta državni strateški prostorski načrt in državni prostorski načrt.Občinska prostorska akta sta občinski prostorski načrt ter občinski podrobni prostorski načrt. Občina lahko sprejme strateški del občinskega prostorskega načrta kot občinski strateški prostorski načrt, ki je v tem primeru samostojen občinski prostorski akt. Medobčinski prostorski akt je regionalni prostorski načrt.

Občinski prostorski načrt

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (v prostorski izvedbeni pogoji). Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del občinskega prostorskega načrta določa:

• izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;
• usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
• območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
• območja razpršene poselitve.

Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:

• območja namenske rabe prostora;
• prostorske izvedbene pogoje;
• območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

Občinski prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Vsebina strateškega in izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se za območja posameznih mest ali naselij mestnega značaja ter drugih razvojnih središč, določi na podlagi urbanističnega načrta.

Na podlagi urbanističnega načrta se za mesta ali naselja mestnega značaja določi tudi:

• območja celovite prenove naselja z rešitvami in ukrepi za celovito prenovo,
• javne površine in druge oblike javnega dobra,
• prometno ureditev vključno s površinami za mirujoči promet,
• zelene površine naselja,
• temeljne strukture naselja z elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja,
• gospodarsko javno infrastrukturo naselja.

Če občina sprejme Občinski strateški prostorski načrt kot samostojen akt, se le-ta pripravi z vsebino, kot bi jo določal strateški del občinskega prostorskega načrta.

Občinski podrobni prostorski načrt

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, lahko pa tudi na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet občinski prostorski načrt. Občinski podrobni prostorski načrt se izdela tudi za prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi posledic naravnih ali drugih nesreč, ki niso določene v občinskem prostorskem načrtu. Občinski podrobni prostorski načrt je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se podrobneje določi:

• območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
• arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
• območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem,
• načrt parcelacije,
• etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna,
• rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
• rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
• rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in
• pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

V občinskem podrobnem prostorskem načrtu se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. Če je občinski podrobni prostorski načrt namenjen celoviti prenovi območja, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt, pripravljen skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalne in delovne razmere na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javno koristjo.

Regionalni prostorski načrt

Regionalni prostorski načrt (RPN) kot medobčinski prostorski akt pripravijo udeležene občine za izvedbo regionalnega razvojnega programa po predpisih o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki zahtevajo načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena. Udeležene občine ali zveza občin sklenejo dogovor o pripravi regionalnega prostorskega načrta, v katerem določijo tudi pripravljavca načrta. Regionalni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Občinski prostorski načrt

Občinski podrobni prostorski načrt