Socialni programi

Socialno varstvo

Področje socialnega varstva temelji na socialni pravičnosti, solidarnosti ter na načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik. Temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti za različne kategorije prebivalstva, ki potrebujejo posebno pozornost in pomoč.

Socialno varstvo zajema programe na področju urejanja sistema socialnega varstva ter programe pomoči, ki so namenjeni varstvu naslednjih skupin prebivalstva:

• družin,
• starejših občanov in invalidov,
• najrevnejših slojev prebivalstva,
• telesno in duševno prizadetih oseb in
• zasvojenih oseb.

Socialnovarstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Osnovni dokument tega področja je Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 – 2010 (Ur. l. RS, št.: 39/2006), ki na osnovi doseženega stanja in ugotovljenih potreb opredeljuje politiko nadaljnjega razvoja na tem področju.

Pomembnejši predpisi, ki poleg Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) opredeljujejo dejavnost področja in naloge občine na področju socialnega varstva so:

• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)
• Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (ZPPDUP)
• Zakon o Rdečem križu Slovenije (ZRKS)

Občine imajo na področju socialnega varstva relativno malo pristojnosti pri organizaciji javnih služb, odgovorne pa so za organizacijo in financiranje socialnovarstvene pravice pomoč družini na domu. Pomoč družini na domu po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) predstavlja eno izmed socialnovarstvenih storitev. Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko le ta lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Skladno z določili Zakona o socialnem varstvu (ZSV) občina zagotavlja in financira naslednje storitve na področju socialnega varstva:

• pomoč družini na domu, najmanj v višini 50 % cene storitve (socialna oskrba upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo)
• pravice družinskega pomočnika (pravico do družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb)
• pomoč pri uporabi stanovanja (najemnina za upravičence denarnega dodatka za socialno stanovanje); ta pravica je določena v Stanovanjskem zakonu (SZ), merila pa so določena v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV). Če dohodki ne zadoščajo za plačevanje neprofitne najemnine, lahko upravičenci zaprosijo za subvencijo neprofitne najemnine. Ta subvencija je nadomestilo za nekdanja socialna stanovanja.
• stroške storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, ker sam ali njegovi družinski člani ne morejo zagotoviti plačila oskrbe v domovih za ostarele ter v posebnih domovih za odrasle.
• razvojne in dopolnilne programe, pomembne za občino in sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Skladno z določili Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (ZPPDUP) občina financira pogrebne stroške socialno ogroženih.

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) nalaga občinam pospeševanje služb socialnega skrbstva za socialno ogrožene, invalide in ostarele in dolžost zagotavljanja pogojev za delovanje socialnih ustanov in služb za širše območje, kot so:

• sprejemališča za brezdomce in samorazdeljevanje hrane,
• ustanavljanje socialnih servisov,
• ustanavljanje materinskih domov in zavetišč,
• ustanavljanje bivalnih skupnosti za posebne skupine itd.

Skladno z določili Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS) lahko občina zagotavlja sredstva za tiste dejavnosti lokalnih organizacij Rdečega križa Slovenije, ki jih ne zagotavlja Republika Slovenija.

Socialno varstvo v občini Šempeter - Vrtojba

Center za socialno delo Nova Gorica je najpomembnejša ustanova, v kateri občani lahko urejajo večino svojih pravic s področja socialnega varstva. Pomembno vlogo imata tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izvajalec storitve pomoči na domu je Center za socialno delo Nova Gorica v okviru katerega deluje Center za pomoč na domu 'Klas'.

V letu 2006 je bil v Šempetru pri Gorici na Ulica Prekomorskih brigad 62/a odprt Center za dnevne aktivnosti starejših. Center zagotavlja prostor za druženje občanov vseh generacij. Tu potekajo individualne in skupinske aktivnosti, klubske dejavnosti obeh društev upokojencev, dejavnosti skupin starih ljudi za samopomoč, svetovalne, izobraževalne in druge oblike aktivnosti.

K socialnovarstveni mreži v občini pomembno prispevajo javni socialni zavodi (domovi za starejše občane in drugi), katerih ustanoviteljica je država, ter društva, humanitarne in invalidske organizacije, katerih dejavnost je namenjena predvsem njihovim članom, na podlagi javnih razpisov pa vsako leto sofinancirana tudi s sredstvi občinskega proračuna. Na tem mestu kot najbolj razširjene organizacije omenimo Rdeči križ Slovenije Območno združenje Nova Gorica in Župnijsko Karitas Šempeter in Župnijsko Karitas Vrtojba.

Iz občinskega proračuna se financira tudi regresiranje otrok iz socialno šibkih družin v šoli in vrtcu) in pomoč socialno ogroženim otrokom.

Enkratna denarna pomoč staršem ob rojstvu otroka

Vsi starši v občini Šempeter - Vrtojba so ob rojstvu otroka upravičeni do dodelitve enkratne denarne pomoči. Skladno z določili Pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojenčke v občini Šempeter - Vrtojba (Ur. l. RS, št.: 113/2004, 21/2005, 116/2007 in 28/2009) pravico do izplačila enkratne denarne pomoči uveljavlja eden od staršev novorojenčka, če je otrok državljan Republike Slovenije oz. državljan EU in ima eden od staršev stalno prebivališče v občini Šempeter - Vrtojba. V primeru enoroditeljske družine uveljavlja pravico do enkratne denarne pomoči tisti od staršev, pri katerem otrok dejansko živi, oz. v skladu s pisnim sporazumom med staršema. Denarni prispevek se zagotavlja iz proračuna Občine Šempeter - Vrtojba.