Naselja v občini

Šempeter pri Gorici

Šempeter pri Gorici je mesto v Sloveniji, središče občine Šempeter-Vrtojba. Leži ob pomembni prometni povezavi med Novo Gorico in Soško dolino ter Vipavsko dolino in Italijo.

Mesto je nastalo kot kmečko naselje na desnem bregu potoka Vrtojbica, hitreje pa se je začelo razvijati takoj po 2. svetovni vojni, ko je od Gorice, ki je pripadla Italiji, prevzelo vlogo upravnega in gospodarskega središča. Kasneje je to vlogo prevzela novonastala Nova Gorica, še vedno pa je Šempeter drugo najpomembnejše zaposlitveno središče na Goriškem. V kraju imajo sedež številna podjetja, od javnih ustanov pa je najpomembnejša splošna bolnišnica »Dr. Franca Derganca«, ki je osrednja zdravstvena ustanova za vso regijo.

Vrtojba

Vrtojba leži na rodovitni Goriški ravnini na zahodnem robu Slovenije, tik ob italijanski meji in južno od Nove Gorice. Po zasnovi je Vrtojba tipična obcestna vas, dolga skoraj tri kilometre, razpotegnjena v smeri sever-jug in ob nekdaj glavni prometnici, ki povezuje Goriško z Goriškim Krasom. Skozi vas teče potok Vrtojbica, ki se jugozahodno od vasi izliva v reko Vipavo. Naselje se je razvilo na stiku prodnatega Vrtojbenskega polja in ilovnatih nanosov s flišnih Vrtojbensko-biljenskih gričev. Na teh gričih, poraslih z vinsko trto, doseže vas tudi svojo najvišjo nadmorsko višino – 83 metrov. Na južni strani vasi proti Mirnu se nahajajo velike gramoznice.

Nekdanje kmečko naselje, znano predvsem po pridelovanju zgodnje zelenjave in vrtnin, se je zlasti po 2. svetovni vojni spremenilo v delavsko-kmečko vas. Za slednje lahko rečemo, da vedno hitreje izginja in Vrtojba je priča hitremu razvoju na področju obrti. Živahna zidava stanovanjskih hiš in hitro naraščanje števila prebivalcev v zadnjem času spreminja Vrtojbo v sodobno aglomeracijo.

Geografski podatki

Izvor imen

Hrib Sv. Mark je dobil ime po cerkvici sv. Marka (ecclesia s. Marci in Monte), ki se pa ni ohranila. Na hribu je bila leta 1922 postavljena kapelica v spomin padlim vojakom med prvo svetovno vojno na hribu sv. Marka, ki je bila kasneje odstranjena. Danes je na vrhu razgledna ploščad.

Grič sv. Ot nosi ime, ki izvira iz svetniškega imena Oton ali Oto. Tu je namreč stala cerkvica sv. Ota (ecclesia s. Ottonis supra Vertoibam Sup.), katere razvaline so se ohranile vse do prve svetovne vojne, ko so jih avstro-ogrski vojaki jeseni 1916 uporabili za utrjevanje svojih obrambnih položajev na gričevju nad Šempetrom in Vrtojbo. Ostanki so bili vidni tudi še po drugi svetovni vojni, vendar so jih dokončno odstranili, potem ko so tam postavili betonsko obeležje v spomin na padle partizane jeseni 1943. Pojavile so se tudi težnje, da bi staro ledinsko ime sv. Ot zamenjali z bolj slovenskim imenom Vidov hrib. Na koncu pa je le prevladal razum in grič spet nosi svoje staro ledinsko ime.